 |
 |
|
|||
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|||
 |
|
|
|
 |
|||
 |
Aktivni uporabniki
1 gost
Danes praznujeta rojstni dan kaja :) (23 let) in Eytheria (17 let). Vse najboljše!
Število obiskov od 1.9.2002: 1.042.493
|
|
|
|||||||||||||||
|
|
 |
|
|
||||||||||||||
 |
|
Torek | 09.03.2010 |
|
|
|
|
| Moderna galerija gosti Stripe | ||||||
 Nocoj so v Moderni galeriji odprli razstavo najbolj prepoznavnega sodobnega stripovskega avtorja pri nas, katerega delo je cenjeno tudi v mednarodnem prostoru. Stripovski kameleon je širši javnosti znan predvsem kot angažirani avtor Diareje in dolgoletni karikaturist Mladine.Tomaž Lavrič sodi v generacijo avtorjev, ki so se začeli stripu resneje posvečati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Šlo je za tako imenovani "Mladinin krog", zbran okoli revije Mladina in urednika Iva Štandekerja, ki je avtorski strip pri nas dvignil na zavidljivo raven. Vsak izmed avtorjev je razvijal svoj individualni slog, skupno pa jim je bilo to, da so se v svojih stripih ukvarjali z aktualnimi, družbeno angažiranimi temami. Lavrič to dejstvo pojasnjuje: "Mladina je bila od nekdaj angažirana in kritična politična revija in tam se pač ni dalo objavljati plehkih superherojev. Tako nam je prišlo v kri, da je pravi strip pač tak - angažiran in kritičen." V tem duhu je začel leta 1988 izhajati tudi časopisni strip Diareja, ki danes sodi med najbolj prepoznavne stripe pri nas. Tudi v drugih svojih stripih se je Lavrič loteval aktualnih tem in je po izdajah krajših stripov v samozaložbi izdal svoj album prvenec Rdeči alarm. V poznejših albumih kot so Bosanske basni (1997), je postajal vedno bolj kritičeni do aktualnega političnega dogajanja doma in v bližnji okolici. Francoski prevod Bosanskih basni označuje začetek Lavričevega sodelovanja z ugledno francosko založbo Editions Glenat, pri kateri je Lavrič pod imenom TBC izdal albume Glista na begu (1999), Novi časi (2001), Dekalog - Zaobljuba (2001) in Evropa (2004). Ob številnih resnih albumih, je Lavrič vzporedno izdajal tudi satirične in nekoliko lahkotnejše stripe Ratman (1997), Ekstremni športi 1 in 2 (2001, 2009), Sokol in golobica (2008) ter stripe, ki jih je prispeval za stripovski zbornik Slovenski klasiki. Posebno mesto pa ima v Lavričevem opusu stripovski album Slepo sonce (2004). Tomaž Lavrič je bil rojen 10. novembra 1964 v Ljubljani. Po končani srednji šoli za oblikovanje je šolanje nadaljeval na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Od leta 1987 je stalni sodelavec tednika Mladina, to sodelovanje pomeni začetek njegove profesionalizacije na področju ilustracije, karikature in stripa. Ob razstavi je izšel dvojezični katalog z besedilom Špele Standeker ter z bibliografijo in biografijo, ki ju je uredila Bojana Rogina. Katalog je oblikoval David Krančan. Kustos razstave je Igor Španjol. Vir: Moderna galerija Ljubljana |
||||||
| Otroški jezik za globalni trg | ||||||
 V Centru in Galeriji P74 bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo svetovno priznane ilustratorke Lile Prap, ki se je v začetku leta s samostojno razstavo predstavila že v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, kjer živi in dela. Njene ilustracije temeljijo na univerzalnem vizualnem jeziku, ki ga posreduje s preprostimi literarnimi liki.Čeprav njene ilustracije primarno nastajajo za otroške knjige, med katerimi so najbolj znane Živalske uspavanke, Zakaj?, 1001 pravljica, Moj očka, Male živali in Dinozavri!?, se liki iz teh slikanic pojavljajo tudi na številnih potrošnih izdelkih: na skodelicah za čaj, obeskih za ključe, toaletnih torbicah in brisačah. Z jasnim vizualnim jezikom in prikupnimi živalskimi liki ji je uspelo nagovoriti zelo številno občinstvo in s tem ustvariti svetovno prepoznavno blagovno znamko LilaPrap®, ki je svoje mesto našla predvsem na policah japonskih trgovin, ob boku ljubkih likov znamke Sanrio, kjer se je davnega leta 1974 rodila tudi Hello Kitty. Zgovoren je na primer podatek, da naklada prevodov njenih slikanic v japonščino presega 70.000 izvodov. Slikanice Lile Prap nagovarjajo najmlajše bralce do petih let starosti, med njenimi bralci pa se znajdejo tudi njihovi starši. Kustosinja razstave Tanja Mastnak je zapisala, da malčki "še niso kulturno determinirani in prav zato je še toliko bolj pomembno, na kakšen način jim predstavimo njihovo lastno kulturno okolje in jim razvijamo zavest o drugih okoljih". Lila Prap, rojena leta 1955, je diplomirala na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo, od leta 1989 deluje kot svobodna umetnica na področju literarnega in likovnega ustvarjanja, v knjižni obliki pa je izdala že več kot deset slikanic za otroke. Napisala je tudi nekaj otroških iger za gledališče, plesni teater in radio, kot sta na primer enodejanka Princeska in čarodej ali muzikal Kosmata žaba. Prevodi njenih knjig se uvrščajo med najbolj priljubljena otroška čtiva, tako po literarni kot po likovni plati, o njeni prepoznavnosti pa pričajo tudi nominacije za nagrado Hansa Christiana Andersena leta 2006 in 2008 in za nagrado Astrid Lindgren leta 2006, 2007 in 2008. Vir: Dnevnik |
||||||
|
|
Nedelja | 07.03.2010 |
|
|
|
|
| Legendarni modri možje prihajajo v kina prihodnje leto, Smrketi bo glas posodila Katy Perry | ||||||
 Legendarni modri možje Smrkci postajajo znova vse bolj priljubljeni. Številne modne hiše so njihov lik uvrstile v prihajajoče kolekcije, mladi jih nosijo na majicah, naslednje leto pa naj bi na spored kinematografov prišel tudi animirani film. Smrketi bo glas posodila seksi pevka Katy Perry.Animirani film legendarnih Smrkcev, ki so jih pri nas oboževale številne generacije mladostnikov, prihaja prihodnje leto v kinematografe. Seksi in večno zaljubljeni Smrketi bo glas posodila pevka Katy Perry, ki je leta 2008 zaslovela s hitom I kissed a Girl (Poljubila sem dekle). Atu Smrku bo glas posodil 84-letni igralec Jonathan Winters, ki je sodeloval že v originalni animirani seriji, ki je bila na TV ekranih prikazovana v 80. letih prejšnjega stoletja. Glasove bosta Smrkcem posodila tudi igralca Alan Cumming in George Lopez, film pa bo režiral Raja Gosnell. Vir: Dnevnik |
||||||
|
|
Torek | 23.02.2010 |
|
|
|
|
| Strip za milijon dolarjev | ||||||
 Prek spletne dražbe so v ponedeljek za milijon dolarjev oziroma dobrih 726.000 evrov prodali redek primerek prvega v nizu stripov z junakom Supermanom. Prodajo so opravili prek spletne strani ComicConnect.com. Strip je bil prvič objavljen leta 1938 v zbirki "Action Comics No.1", ki velja za stripovski "sveti gral", poročajo tuje tiskovne agencije. Strip je s prodajo menjal enega zasebnega lastnika za drugega, njuni imeni nista znani.V stripu, ki je ob izidu leta 1938 veljal deset centov, se superjunak, bojevnik proti kriminalu, predstavlja kot oseba, rojena na drugem planetu, ki se je spustila na Zemljo. V tem primerku se pojavi Lois Lane, ljuba Supermanovem alter egu Clarku Kentu. Stephen Fischler, utemeljitelj ComicConnecta, je izjavil, da je prodani primerek eden od stotih, samo dva ali trije pa so še tako dobro ohranjeni. Zna miniti še 10 ali 20 let, preden bo spet naprodaj podoben izvod, je dodal. Doslej je med stripi najvišjo ceno dosegel drug izvod iz iste serije "Action Comics No.1", prodali so ga lani za 317.000 dolarjev oziroma 230.000 evrov. Tokratni primerek je dosegel višjo ceno zato, ker je toliko bolje ohranjen. (STA, mh) vir: Mladina |
||||||
|
|
Sreda | 17.02.2010 |
|
|
|
|
| Homer Simpson kljub pivskemu trebuhu osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah | ||||||
 Popularni animirani lik Homer Simpson je, kljub pivskemu trebuhu, osvojil zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Seveda je simpatični Homer med svetovno športno elito zašel le preko televizijskih ekranov.Ena izmed najbolj popularnih animiranih serij Simpsonovi je bogatejša za epizodo, ki je posvečena zimskim olimpijskim igram v Vancouvru. Glavni lik Homer je skupaj s soprogo Marge osvojil zlato medaljo in to kljub svojemu pivskemu trebuhu in zamaščenemu telesu. Šport v katerem je priljubljeni pivec piva prišel v zgodovino olimpijskih iger je curling. Igra na ledu s težkimi kamni in tekmovalci, ki jim s hitrimi potezami metel čistijo pot. Sicer v realnosti zaenkrat še ne obstajajo mešane ekipe, a morda bo prav omenjena epizoda prepričala Mednarodni olimpijski odbor, da to pomanjkljivost odpravi. Curling je sicer olimpijski šport od leta 1998, mnogi pa na njegov račun zbijajo šale. Legendarni ameriški košarkar Charles Barkley je tako dejal: "Poklical sem staro mamo in ji svetoval, da lahko sedaj, ko je pometanje postalo olimpijski šport, tudi ona osvoji zlato medaljo.“ vir: Dnevnik |
||||||
|
|
Sreda | 10.02.2010 |
|
|
|
|
| Večna risana junaka Tom in Jerry danes praznujeta 70-letnico | ||||||
 Ustvarjalca animiranih filmov William Hanna in Joseph Barbera sta svetu podarila simpatična lika Toma in Jerryja, ki ju ljubitelji risank ne bodo nikdar pozabili. Neutrudna rivala sta se prvič srečala v kratkem animiranem filmu z naslovom Puss Gets the Boot, ki ga je Metro-Goldwyn-Mayer predvajal desetega februarja leta 1940.William Hanna in Joseph Barbera sta med letoma 1950 in 1959 ustvarila več kot sto animiranih filmov in za svoje delo prejela sedem nagrad ameriške filmske akademije. Še danes, pa čeprav je od njunega nastanka preteklo že 70 let, sta Tom in Jerry za otroke po vsem svetu ena izmed najbolj priljubljenih likov, skupaj z zajcem Bugs Bunnyjem in psom po imenu Scooby Doo. vir: Dnevnik |
||||||
|
|
Sreda | 03.02.2010 |
|
|
|
|
| Oskarji: Znani nominiranci | ||||||
 Pred nekaj dnevi so objavili nominirance za letošnjo nagrado oskar.Za najboljši animirani celovečerec so nominirani: Coraline Fantastic Mr. Fox (Čudoviti lisjak) The Princess and the Frog (Princesa in žabec) The Secret of Kells Up (V višave) Za najboljši kratki animirani film pa so nominirani: French Roast Granny O'Grimm's Sleeping Beauty The Lady and the Reaper (La Dama y la Muerte) Logorama A Matter of Loaf and Death Risanka V višave pa je dobila tudi nominacijo za najboljši film. |
||||||
|
|
Torek | 02.02.2010 |
|
|
|
|
| Nostalgične lutke | ||||||
 V petek zvečer so v Mali dvorani Španskih borcev premierno uprizorili lutkovno predstavo Klobuk gospoda Konstantina, ki je nastala v produkciji Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev. Koncept predstave so zasnovali Katja Povše, Tina Oman in Saša Jovanović, slednji je predstavo tudi režiral, kot predloga pa jim je služila istoimenska slikanica Petra Svetine.Knjiga je bila leta 2008 izbrana za najboljšo slovensko izvirno slikanico, ilustriral pa jo je Peter Škerl, ki je ustvaril tudi likovno zasnovo tokratne predstave. Začetek zgodbe je postavljen na ljubljanski kolodvor, kjer se po naključju srečata gledališki kritik gospod Konstantin in ruska emigrantka gospodična Olga, ki je ravnokar prispela iz Moskve. Čeprav se njune poti ločijo, se izkaže, da je bilo prvo srečanje usodno za oba in tako se skozi celotno predstavo iščeta na različnih koncih in krajih Ljubljane. Glavna junaka se sprehajata povsod tam, kjer bi se lahko njune poti po "naključju" križale, in tako se zgodba s kolodvora preseli na ljubljansko promenado, nato v park Tivoli in se zaključi na Tromostovju, kjer se Konstantin in Olga s pomočjo ljubljanskega zmaja, ki bdi nad mestom in njegovimi prebivalci, vendarle zopet najdeta. Poleg osrednjih dveh junakov in seveda samega klobuka gospoda Konstantina, ki mu je v predstavi namenjeno osrednje mesto, se pred gledalci zvrstijo tudi številni drugi liki, ki vsak s svojo zgodbo dodajo košček v mozaik te simpatične in poetične zgodbe o ljubezni. Poleg nekoliko preveč zgovornega vrvohodca, cirkusantov in promenadnih glasbenikov, se še posebno vtisne v spomin epizoda, v kateri župan odkrije kip Dečka s piščalko, čemur sledi zgražanje (malo)meščanov zaradi dečkove "nudistične" narave. Ustvarjalci predstave so se odločili uporabiti raznovrstne lutkovne tehnike (poleg marionet tudi ploske lutke in ročne lutke), ves spekter likov pa odlično animirata Tina Oman in Iuna Ornik, ki lutkam s simpatičnimi detajli - kot je na primer ruski naglas gospodične Olge - vdihneta življenje in prepričljive značaje. Pri tem jima je v pomoč tudi scena - samo mesto Ljubljana oziroma Ljubljana, kakršna je bila nekoč, saj je eden glavni čarov predstave prav nostalgija, ki je očitna od uvodne scene dalje. Nostalgijo poleg dialoga in samih lutk zbuja tudi scena s svojo "starinsko" patino (sceno in lutke je ustvaril Žiga Lebar, kostume pa Iztok Hrga), piko na i pa doda času dogajanja primerna glasba, katere avtorica je Mateja Starič. Predstava, ki verjame v ljubezen na prvi pogled, je resda namenjena otroškemu občinstvu (od petega leta starosti dalje), vendar pa s poetičnimi momenti, duhovitostjo in senco nostalgije z lahkoto prepriča tudi starejše gledalce. vir: Dnevnik |
||||||
| Animateka po Animateki 2010 - slovenska turneja | ||||||
 Sredi decembra 2009 se je v ljubljanskem Kinodvoru zaključil že 6. Mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki je ponudil 400 animiranih filmov, od tega kar 6 celovečernih. Kot vsako leto se festival po zaključku odpravi tudi na slovensko turnejo, kjer želi obiskati čim več animiranih navdušencev, ki ga niso utegnili videti decembra v Ljubljani.Animateka po Animateki 2010 bo predstavila dvanajst nagrajenih in izbranih kratkih animiranih filmov z zadnje edicije. Na obiskih pa bodo predstavili tudi svoje knjižne publikacije in DVD Pisani Slon. Program Animateke po Animateki 2010: 1. Ex Passu, Anka Kočevar, Slovenija, 4' 2. Britev, Grzegorz Koncewicz, Poljska, 10'30'' 3. Labirinti, István Orosz, Madžarska, 7'40'' 4. V deželi glav, Cédric Louis in Claude Barras, Švica, Kanada, 5'55'' (Nagrada občinstva) 5. Tri sestre in Andrej, Boris Despodov in Andrey Paunov, Bolgarija, Nemčija, 14' 6. Krokodil, Kaspar Jancis, Estonija, 16'45'' (Velika nagrada mednarodne žirije) 7. Notri, Ivan Ivanovski, Makedonija, 7'35'' (Posebna omemba žirije) 8. Domovina, Juan de Dios Marfil Atienza, Češka, Španija, 6'25'' (Velika nagrada mednarodne žirije) 9. Guliver, Zdenko Bašić, Hrvaška, 13'30'' (Posebna omemba žirije) 10. Lisica v lisičjem jeziku, Miha Knific, Slovenija, 5'50'' 11. Vestern špageti, PES, ZDA, 1'45'' 12. Gozdni impro: Kača, Alexei Alexeev, Madžarska, 1' (Nagrada za otroški in mladinski program Slon) Kraji, ki jih bomo obiskali: -Celje (Mali Tivoli, 4.2. ob 19.00) -Sežana (Kosovelov dom, 12.2., posebna gostja: Anka Kočevar) -Kranj (19.2., posebni gost: Miha Knific) -Prevalje (Narodni dom, 26.3.) -Trbovlje (Delavski dom, 6.4.) -Izola (Art kino Odeon) -Murska Sobota (MIKK) -Novo mesto (Knjigarna Goga) + nekaj jih je še v dogovoru |
||||||
|
|
Četrtek | 28.01.2010 |
|
|
|
|
| Umrl ustvarjalec risanke Medved Bojan | ||||||
 V starosti 84 let je umrl ustvarjalec risanke Medved Bojan, scenarist in režiser dokumentarnih in animiranih filmov Branko Ranitović.Ranitović je bil eden akter znamenite zagrebške šole risank, v Ljubljani pa je uspešno sodeloval z Viba filmom. Veteran hrvaškega filma je v Sloveniji najbolj poznan po animirani nadaljevanki Medved Bojan, ki ga je za omenjeno ljubljansko filmsko hišo ustvaril z risarjem Pavaom Štalterjem ter producentom, scenaristom in montažerjem Dušanom Povhom. Z animiranim filmom se je začel ukvarjati pred pol stoletja tudi v Zagrebu, sicer pa je delal tudi za producente v Nemčiji, Švici in na Poljskem. Film Luda noga iz leta 1965 je bil nagrajen v Pragi, Maska rdeče smrti iz leta 1969, ki sta ga kot posvetilu Edgarju Allanu Poeu naredila s Štalterjem, pa je prejel nagrade v Beogradu, Atlanti in New Yorku, so zapisali na spletni strani film.hr. |
||||||
 |
|||
 |
izšla praznuje zajeto plakatirano ilustrirano
|
|
|
 |
|||
 Animateka 2008 (tekmovalni program) (0) |
|||
 |
|||
 |
|||
Copyright by SloCartoon
code by rc-car :: design by BlackJack