Slovenski stripovski rekorder s kar 14.000 primerki
Stripov iz zbirke ne posoja nikomur
Najstarejši strip v Janežičevi zbirki je iz serije Fantom iz leta 1937 - Hobi, ki zahteva predvsem ogromno prostora

V Sloveniji je po poznavalskih mnenjih deset do dvajset ljudi, ki imajo v svoji zbirkah več kot pet tisoč stripov. Eden izmed največjih slovenskih ljubiteljskih zbirateljev je 37-letni Boris Janežič iz Ljubljane, ki je začel brati in zbirati stripe že v 3. razredu osnovne šole. Ob začetku srednje šole jih je imel že okoli tri tisoč, potem pa se je odločil, da jih večino proda. Obžalovanje je prišlo prepozno. Zadnje desetletje pa ga je spet popadlo, pravi, in danes ima v svoji zbirki kar 14 tisoč stripov, kar ga med slovensko stripovsko zbirateljsko srenjo uvršča na sam vrh.

"V moji zbirki so skoraj vsi stripi, ki so izšli v Jugoslaviji do leta 1991 in nekatere serije, ki še danes izhajajo v Sloveniji, SČG in Hrvaški," pravi. "Od bolj znanih stripov imam tako kompletne serije Lunovega Magnus Stripa, Zlatne Serije, Super Strip Biblioteke, v kateri je denimo izhajal tudi legendarni Alan Ford, nato je tukaj kompletna Stripoteka, Asteriksov zabavnik, Zvitorepec, Princ Valiant, stripi Mikija Mustra... Zelo sem ponosen na seriji Lunov Magnus Strip in Zlatno serijo, ki sta na področju bivše Jugoslavije tudi najbolj popularni. Imam odlično ohranjena kompleta obeh serij, v katerih je okoli 2100 stripov. Zares posebno mesto v zbirki pa imata "veteranski" seriji Mickey strip, ki je izhajal leta 1938 in še starejša serija Fantom iz leta 1937."

Boris pravi, da je do večine stripov prišel z oglasi v tiskanih medijih, nekaj pa jih dobil tudi od znancev in prijateljev. Ukvarjanje s stripi mu nudi veliko veselja v prostem času. Na vprašanje za koliko denarja bi bil pripravljen zbirko prodati, se kar zdrzne: "Enkrat sem to že naredil in mi je bilo kasneje zaradi tega zelo žal. Tržna vrednost moje zbirke znaša okoli šest milijonov tolarjev, da pa bi nekomu uspelo prepričati me o prodaji, bi mi moral ponuditi nekajkratno vrednost."

Resni zbiratelji so tudi zelo strogi glede posojanja in fotokopiranja stripov. "Stripov iz zbirke ne posojam nikomur; ne za branje, ne za fotokopiranje, saj se strip tako uničuje in hkrati mu pada tudi zbirateljska vrednost. Ko pa sam berem in prekladam stripe, pa še kako pazim na njih. Razlika v vrednosti stripa, ki je videti kot nov, in stripa, ki je videti, kot da je bil vanj zavit burek, je ogromna," resno pojasnjuje Boris.

Gledam stripe, skrbno shranjene v posebni sobi in na številnih policah, v regalih in omarah. Police se kar šibijo - Boris sam ne ve, koliko sto kilogramov porisanega papirja se mu je v teh letih nabralo. "Najslabše pri tem hobiju je, da zahteva veliko prostora. Včasih je kdo v družini malo protestiral, ampak dandanes so že vsi sprijaznjeni."